Cvetalova šola vrtnarjenja
 
Sobne rastline

Številni ljubitelji rastlin, ki stanujejo v blokih in stolpnicah, pa nimajo te sreče, da bi imeli svoj vrt, na katerem bi lahko vzgajali rastline. Le-tem so sobne rastline nadomestilo za vrt.

Sicer pa ne smemo misliti, da so sobne rastline namenjene le ljudem brez lastnega vrta. Sobne rastline nas spremljajo tako v svojem domu, kot tudi na delovnem mestu, v poslovnih prostorih. Saj je delo, kot bivanje v prostoru, kjer so rastline, prijetnejše in bolj zdravo.

Ker je večina rastlin, ki jih danes vzgajamo v stanovanju doma iz tropskih predelov, jim prija toplota našega doma. Nekaj težav imamo lahko le s tem, da je v naravi čez noč nižja temperatura, kot podnevi in zato precej višja zračna vlaga. V centralno ogrevanem stanovanju je čez cel dan enaka temperatura in zelo nizka zračna vlaga. Zato sobnim rastlinam prija rosenje z mlačno vodo.

 

Zalivanje

Sobne rastline zalivamo po potrebi. Med enim in drugim zalivanjem naj se prst toliko osuši, da pride zrak do korenin. To je zelo pomembno, ker na ta način preprečujemo pojav koreninske gnilobe. Voda za zalivanje mora biti ogreta na sobno temperaturo in mehka, saj je večina takšnih, da zelo slabo prenaša zalivanje s trdo vodo. Posebej občutljive so na trdo vodo vse orhideje, ananasovke, azaleje, kamelije in še mnoge druge rastline.

Pri zalivanju ananasovk moramo paziti, da jih zalivamo v lonček in v listno rozeto.

 

  

Dognojevanje

Sobne rastline, ki jih kupimo v cvetličarni ali vrtnem centru, pogosto potrebujejo takojšnje dognojevanje, saj običajno ne vemo, koliko časa jih v cvetličarni ali vrtnem centru ni nihče dognojil. Zato priporočam, da vsako novo rastlino, ki jo kupite ali dobite, takoj pognojite. Za dognojevanje zelenih, v listju okrasnih rastlin uporabljamo TEKOČE GNOJILO ZA ZELENJE. Za dognojevanje cvetočih rastlin uporabljamo TEKOČE GNOJILO ZA CVETOČE RASTLINE.

Vse rastline, tako tiste, ki jih vzgajamo zaradi lepih cvetov, kot tiste, ki jih vzgajamo zaradi lepih listov, dognojujemo v času vegetacije, to je od pomladi do jeseni v tedenskih presledkih. Pazimo pa, da nikoli ne dognojujemo suhih rastlin. V kolikor so rastline suhe, jih najprej zalijemo z vodo, čez kakšno uro ali dve, ko so se dobro napile vode, pa jih zalijemo še z gnojilom.

Cvetoče rastline, ki cvetijo v pozno jesenskem in zimskem času, to je v času kratkega dne in dolge noči, pa dognojujemo v 14-dnevnih presledkih.

Zelene in pisano listne rastline, ki jih vzgajamo zaradi lepih listov, dognojujemo v zimskem času še bolj poredkoma, in sicer: če rastline počivajo, jih dognojimo enkrat na mesec, če pa rastejo tudi pozimi, pa jih dognojujemo vsakih 14 dni.

Med cvetočimi sobnimi rastlinami pa imamo tudi takšne, ki so nekoliko zahtevnejše in jih ne moremo zalivati s klasičnimi tekočimi gnojili, kot je na primer TEKOČE GNOJILO  ZA ZELENJE ali TEKOČE GNOJILO ZA CVETOČE RASTLINE. Takšne so orhideje, ki so zelo zahtevne glede gnojenja. Zato priporočam, da jih dognojujete samo z gnojilom TEKOČE GNOJILO ZA ORHIDEJE. Podobno je z božično zvezdo, kjer uporabljamo za dognojevanje TEKOČE GNOJILO ZA BOŽIČNE ZVEZDE. V to skupino zahtevnejših rastlin pa sodijo tudi bonsaji, ki jih dognojujemo s TEKOČIM GNOJILOM ZA BONSAJE.

 

Presajanje

Sobne rastline vzgajamo v lončkih, kjer imajo dokaj malo prostora za rast korenin. Zato je pomembno, da jih redno vsak teden dognojujemo. Pomembno pa je tudi vsakoletno presajanje. Presadimo jih vedno na začetku rasne dobe, to je spomladi.

Sama tehnika presajanja je takšna, da vzamemo v roke rastlino, ki jo z eno roko primemo za lonček, z drugo pa za koreninski vrat. Rastlino obrnemo navzdol in z robom lončka na rahlo udarimo ob kos lesa, da se rastlina izlonči. Ko smo jo izlončili, najprej pogledamo kakšen je njen koreninski sistem. Če so korenine lepe, zdrave, potem vzamemo za dva do tri centimetre večji lonček in vanj posadimo rastlino. V primeru, da so korenine kakorkoli poškodovane, pa jih najprej očistimo in šele nato posadimo v isti ali celo manjši lonček.

V primeru, da smo rastlino posadili v manjši lonček, jo je priporočljivo tudi malo obrezati, saj bo sicer velika verjetnost, da bo rastlina odvrgla del listov, ker bo z njimi oddajala več vode, kot jo s poškodovanimi koreninami lahko sprejme.

Novo posajene rastline v večini primerov takoj zalijemo. Izjema so le tako imenovane sočnice in kaktusi. Le-te zalijemo šele naslednji dan po presaditvi, nato pa jih zalijemo še proti koreninski gnilobi s pripravkoma PREVICUR in OCTAVE. Potem jih poškropimo še z AGROSTEMIN-om in s tekočim listnim gnojilom  FOLIAR.

Škropljenje z AGROSTEMIN-om in FOLIARJEM ponovimo še dvakrat v sedem-dnevnih presledkih. Tako se bodo naše rastline hitro vrasle in hitro pričele z rastjo. Presajanje je za vsako rastlino namreč najhujša operacija, saj jo na silo iztrgamo iz prejšnjega lončka, v katerega se je dobesedno vrasla. Po presajanju pa traja dva do tri tedne, preden prično z normalno rastjo. Če pa jo poškropimo z AGROSTEMIN-om in tekočim listnim gnojilom FOLIAR, se njena rast ne bo niti zaustavila, saj bo rasla naprej, kot da je sploh nismo presadili.

 

Pomlajevanje sobnih rastlin

Vsako pomlad, ko rastline presajamo, jih lahko tudi pomladimo, če so postale prevelike. Tako lahko obrežemo fikus, monstero, filodendron, draceno, juko in še mnoge druge. Seveda porezanih vej in poganjkov ne zavržemo, temveč jih uporabimo za potaknjence. Pri tem pa je tako, da se nekateri potaknjenci zelo hitro in radi ukoreninijo, pri drugih rastlinah pa gre bolj počasi. Če se bojimo, da se nam potaknjenci ne bi prijeli, lahko uporabimo tako imenovano mahovljenje ali margotiranje. Tam, kjer želimo, da se veja fikusa ukorenini, jo zarežemo z ostrim nožem. To naredimo na kolencu, kjer poganja list. Okrog rane ovijemo mokro krpo in jo pustimo tam do naslednjega dne, da preprečimo izteka-nje soka. Nato pa  naslednji dan krpo odvijemo in odluščimo kavčukasto smolo. Okrog rane ovijemo moker močvirski mah, ki ga zavijemo s stanjol papirjem. Tega vsak teden toliko odpremo, da lahko zalijemo mah, ki mora biti vse skozi vlažen. Ko po približno mesecu in pol do dveh mesecih opazimo, da se je potaknjenec ukoreninil, ga pod ukoreninjenim mestom odrežemo in posadimo v lonček v SUBSTRAT ZA SETEV IN PIKIRANJE. Zalijemo ga z vodo in poškropimo z AGROSTEMIN- om in tekočim listnim gnojilom FOLIAR. Škropljenje še dvakrat ponovimo v sedem do deset dnevnih presledkih. Tako se bodo potaknjenci hitro vrasli in pričeli z bujno rastjo.

Stara rastlina pa bo prav tako ponovno pognala več novih poganjkov. Če želimo to pospešiti, jo prav tako po listih poškropimo z AGROSTEMINOM in s tekočim listnim gnojilom FOLIAR.

Priporočeni izdelki

Tekoče gnojilo za zelenje

Tekoče gnojilo za gnojenje vseh notranjih in zunanjih listnih okrasnih rastlin, ki ne cvetijo oz. jih vzgajamo zaradi listov.

Tekoče gnojilo za orhideje

Specialno tekoče gnojilo za gnojenje vseh vrst orhidej.  

Tekoče gnojilo za cvetoče rastline

Tekoče gnojilo za gnojenje vseh notranjih in zunanjih okrasnih cvetočih rastlin.

Tekoče gnojilo za božične zvezde

Mineralno gnojilo, prilagojeno potrebam božičnih zvezd.

Tekoče gnojilo za bonsaje

Specialno tekoče gnojilo za gnojenje bonsajev v vegetacijski dobi spomladi in poleti, ko rastline rastejo in se razvijajo.

Substrat za setev in pikiranje

Za setev in pikiranje zelenjave in okrasnih rastlin.

Foliar

Univerzalno foliarno oz. listno gnojilo.

Agrostemin

Naravni bioregulator rasti sadnega drevja, vinske trte, poljedelskih kultur, vrtnin in okrasnih rastlin.