Splošni nasveti

Za mnoge se z mesecem novembrom prične čas, ko vrtičkanje opustijo ter od vrta ne pričakujejo veliko. Prav zato pa je kakršen koli (nezahteven) okras v tem času odlična ideja in popestritev prazne gredice.

November je prvi jesenski mesec, ko se jesen počasi prevesi v zimo. Dnevi so vedno krajši, noči pa dolge in mrzle, zemlja počasi zmrzuje. Vrt zavije v zimski počitek do pomladi, ko nas ponovno pozdravijo topli dnevi. A preden se naš vrt odpravi na zimsko spanje, ga moramo na prezimovanje pripraviti. Kaj vse morate postoriti?

Naši vrtovi pisano žarijo v toplih jesenskih barvah, zelene trate pa pokriva živobarvno jesensko listje.  Ko drevesa in grmi odvržejo liste, je čas za jesensko čiščenje. A kje listje lahko obleži in kje ga je treba pospraviti? In kaj se zgodi z odpadom?

Septembra se poletje prevesi v jesen, dnevi se skrajšajo, konec meseca začne listje na drevesih spreminjati barvo in pojavijo se lahko prve slane (predvsem v višjih legah). Narava se proti koncu meseca prične umirjati, a zato se naše delo na vrtičku še ne konča. Kaj moramo še postoriti, preden vrtiček pripravimo na počitek?

Čeprav je mesec avgust eden izmed najbolj vročih poletnih mesecev ter nas skrb za vrt na vročem soncu ne mika, se skrb za vrt še ne konča. Za vas smo zbrali 14 opravil, ki jih mora na vroč poletni dan opraviti vsak vrtnar. Ne pozabite, narava nam dobro skrb vrača z odličnim pridelkom!

Sadovnjak

V polnosti smo že zakorakali v mesec junij, mesec ljubezni in slastnih rdečih sadežev – češenj. Čeprav je češnja kot sadež izjemno okusna, pa se nam lahko zgodi, da jo napadejo tudi škodljivci. Kako se pred tem zavarovati?

Zadnja leta je bil marsikateri sadni vrt nekako zapostavljen. Sedaj pa je zaznati nov trend v sadjarstvu, in sicer menjava starih občutljivih sort za novejše odpornejše. Vse več sort je danes vzgojenih v stebričasti vzgoji, tako da jih lahko posadimo kot živo mejo ali pa jih vzgajamo celo v loncih na balkonu.

Samo sajenje sadnega drevja se ni bistveno spremenilo. Še vedno moramo skopati ustrezno sadilno jamo, ki mora biti dovolj globoka in široka, da se bodo korenine vsaj prva leta v njej dobro počutile.

Vsak sadjar z nestrpnostjo pričakuje konec zime. Zgodaj spomladi, pred pričetkom rasti, obrežemo jablane in hruške. V času obrezovanja imamo tudi idealno priliko, da si prav vsako drevo dobro ogledamo in ugotovimo njegovo zdravstveno stanje.

Oskrba sadnega drevja se prične že jeseni, takoj po spravilu pridelka. Kmalu po obiranju pričnejo odpadati prvi listi. Še pred zimo moramo poskrbeti za ustrezno varstvo pred divjadjo. Pozabiti ne smemo niti na voluharja, ki nam lahko tekom zime naredi nepopravljivo škodo.

Sadno drevje potrebuje največ dušika v času cvetenja, zato ga je priporočljivo dognojiti z dušičnim gnojilom KAN malo pred cvetenjem. Ko pa drevesa pričnejo z rastjo in so pognala tri do štiri liste, opravimo škropljenje po listih s pripravkom AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR.

Pomanjkanje mikroelementov lahko prizadene tudi sadno drevje. Zato moramo narediti vse, da imajo drevesa dovolj nujno potrebnih mikroelementov, saj smo sicer lahko ob ves pridelek ali pa bo le-ta neuporaben.

Sadno drevje je potrebno vsako leto pognojiti. Običajno ga gnojimo pred začetkom vegetacije, izmenično, enkrat z organskim gnojilom, drugič pa z mineralnim. Enega in drugega uporabimo tako, da z lopato na zunanjem robu krošnje dvignemo rušo in pod rušo nasujemo gnojilo, nato pa rušo pohodimo, da se sprime s tlemi.

Star pregovor pravi, da eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran. Toda to velja le, če je to jabolko zdravo ter brez znakov bolezni in ni načeto od škodljivcev. Doma pridelano sadje bo mnogo bolj okusno, kot tisto iz trgovine, ker bo romalo iz drevesa v klet in iz kleti direktno na našo mizo.

Takoj po obrezovanju drevesa poškropimo, da zatremo jajčeca najrazličnejših škodljivcev, ki so prezimila na drevju. To pa ni dovolj, saj moramo opraviti še eno škropljenje proti boleznim. Običajno škropljenje opravimo po obrezovanju.

V času brstenja opravimo še drugo škropljenje hrušk. Poškropimo tudi jablane, predvsem tiste, ki so občutljivejše, ter breskve in nektarine, saj na ta način preprečimo prve okužbe z breskovo kodravostjo.

Koščičasto sadje, kot so breskve, marelice, češplje, slive, češnje in višnje poškropimo v času, ko se cvetni popki toliko odpro, da se pokaže cvetna barva. Jablane prav tako poškropimo pred cvetenjem, da preprečimo pojav škrlupa in jablanove rje.

V posameznih letih lahko veliko sadja odpade. Vzrokov je več, in sicer: če drevo ne more prehraniti vseh plodov, jih del odvrže. Če nismo zatrli jabolčnega zavijača, potem črvivi plodovi odpadejo. Če je iz kakršnega koli vzroka prišlo do gnilobe, ti plodovi tudi odpadejo.

V zadnjih letih se pogosto pojavlja toča tudi tam, kjer je v prejšnjih letih ni bilo. Ker večina nima svojega vrtička prekritega z ustrezno mrežo proti toči, nam ne preostane drugega, kot da počakamo, kaj nam toča pusti. Vse poškodovane poganjke in plodove je potrebno čim prej odstraniti.

Jagodičevje je priljubljena vrtna kultura, ki ne manjka na nobenem vrtu. V to skupino uvrščamo jagode, maline, ribez in kosmulje. V vseh primerih lahko na sorazmerno majhni površini pridelamo zelo veliko, jagode lahko vzgajamo tudi na balkonu.

Včasih smo sadili jagode meseca avgusta, naslednje leto pa so prvič obrodile. Danes jih posadimo spomladi, pa nam že isto leto tudi rodijo. Vse ostale rastline pa sadimo zgodaj spomladi ali pozno jeseni, ko odvržejo liste, podobno kot sadno drevje.

Jagodičevje sadimo v času mirovanja, to je zgodaj spomladi, preden prične z vegetacijo ali pozno jeseni, ko jo zaključi. Tudi pri sajenju teh rastlin tla najprej očistimo plevela, nato pa dobro pognojimo, podobno kot pri jagodah.

Prvo gnojenje opravimo zgodaj spomladi, ko jagode pričnejo z rastjo. Gnojilo potrosimo okrog rastlin in ga plitvo vkopljemo v zemljo, pri tem pa pazimo, da ne poškodujemo korenin. Nato jagode še zalijemo, da se gnojilo čim hitreje stopi in spere v območje korenin.

Ribez, josto in kosmulje moramo tudi obrezovati. Običajno spomladi očistimo tisto, kar je od zime poškodovano. Nato opravimo pomladitveno rez takoj po obiranju. Takrat izrežemo poganjke, ki so starejši od treh let nekoliko nad tlemi. Iz spečih očes bo pognala rastlina dva nova poganjka, ki bosta naslednje leto že rodila.

Najnevarnejša bolezen jagod je siva plesen. Le-ta se lahko pojavi zelo močno in nam uniči večji del pridelka. Zato jagode škropimo običajno trikrat. Prvo škropljenje opravimo s pripravkom SWITCH 62,5 WG še pred cvetenjem, nato pa drugič takoj po cvetenju in tretjič tri tedne pred obiranjem.

Plodovi borovnic, posebej še brusnic, so pomembni antioksidanti, polni vitaminov in nujno potrebnih mineralov. Za obe rastlinski vrsti pa je zelo pomembno, da jih ne posadimo kamorkoli. Borovnica in brusnica namreč zahtevata rahlo humusno prst, ki mora biti kisle reakcije.

Ameriške borovnice posadimo na sončno lego, brusnice pa boljše uspevajo v polsenci kot pa na soncu. Posadimo jih v substrat, ki je kisle reakcije. V primeru, da rastline posadimo v navadno vrtno zemljo, le-te v nekaj letih popolnoma propadejo.

Pri ameriških borovnicah in brusnicah lahko pride do pomanjkaanja železa, zaradi česar postanejo listi rumeni. Vzrok je lahko dejansko pomanjkaanje železa ali pa previsok pH. To pomeni, da smo jih zalivali s trdo vodovodno vodo, zaradi česar se je zvišal pH in rastlina ni mogla več sprejemati železa.

Ameriške borovnice in brusnice moramo vsako leto pognojiti, če želimo, da nam bodo bogato obrodile. Prvič jih pognojimo zgodaj spomladi, preden začnejo z vegetacijo. Gnojilo potrosimo okrog rastlin in ga plitvo vkopljemo v zemljo.

Borovnice in brusnice obrežemo zgodaj spomladi, da odstranimo od zime prizadete poganjke. Ker najboljše rodijo na mladem lesu, skrbimo, da stare veje sproti pomlajujemo.

Sadno drevje

V polnosti smo že zakorakali v mesec junij, mesec ljubezni in slastnih rdečih sadežev – češenj. Čeprav je češnja kot sadež izjemno okusna, pa se nam lahko zgodi, da jo napadejo tudi škodljivci. Kako se pred tem zavarovati?

Samo sajenje sadnega drevja se ni bistveno spremenilo. Še vedno moramo skopati ustrezno sadilno jamo, ki mora biti dovolj globoka in široka, da se bodo korenine vsaj prva leta v njej dobro počutile.

Vsak sadjar z nestrpnostjo pričakuje konec zime. Zgodaj spomladi, pred pričetkom rasti, obrežemo jablane in hruške. V času obrezovanja imamo tudi idealno priliko, da si prav vsako drevo dobro ogledamo in ugotovimo njegovo zdravstveno stanje.

Oskrba sadnega drevja se prične že jeseni, takoj po spravilu pridelka. Kmalu po obiranju pričnejo odpadati prvi listi. Še pred zimo moramo poskrbeti za ustrezno varstvo pred divjadjo. Pozabiti ne smemo niti na voluharja, ki nam lahko tekom zime naredi nepopravljivo škodo.

Sadno drevje potrebuje največ dušika v času cvetenja, zato ga je priporočljivo dognojiti z dušičnim gnojilom KAN malo pred cvetenjem. Ko pa drevesa pričnejo z rastjo in so pognala tri do štiri liste, opravimo škropljenje po listih s pripravkom AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR.

Pomanjkanje mikroelementov lahko prizadene tudi sadno drevje. Zato moramo narediti vse, da imajo drevesa dovolj nujno potrebnih mikroelementov, saj smo sicer lahko ob ves pridelek ali pa bo le-ta neuporaben.

Sadno drevje je potrebno vsako leto pognojiti. Običajno ga gnojimo pred začetkom vegetacije, izmenično, enkrat z organskim gnojilom, drugič pa z mineralnim. Enega in drugega uporabimo tako, da z lopato na zunanjem robu krošnje dvignemo rušo in pod rušo nasujemo gnojilo, nato pa rušo pohodimo, da se sprime s tlemi.

Star pregovor pravi, da eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran. Toda to velja le, če je to jabolko zdravo ter brez znakov bolezni in ni načeto od škodljivcev. Doma pridelano sadje bo mnogo bolj okusno, kot tisto iz trgovine, ker bo romalo iz drevesa v klet in iz kleti direktno na našo mizo.

Takoj po obrezovanju drevesa poškropimo, da zatremo jajčeca najrazličnejših škodljivcev, ki so prezimila na drevju. To pa ni dovolj, saj moramo opraviti še eno škropljenje proti boleznim. Običajno škropljenje opravimo po obrezovanju.

V času brstenja opravimo še drugo škropljenje hrušk. Poškropimo tudi jablane, predvsem tiste, ki so občutljivejše, ter breskve in nektarine, saj na ta način preprečimo prve okužbe z breskovo kodravostjo.

Koščičasto sadje, kot so breskve, marelice, češplje, slive, češnje in višnje poškropimo v času, ko se cvetni popki toliko odpro, da se pokaže cvetna barva. Jablane prav tako poškropimo pred cvetenjem, da preprečimo pojav škrlupa in jablanove rje.

V posameznih letih lahko veliko sadja odpade. Vzrokov je več, in sicer: če drevo ne more prehraniti vseh plodov, jih del odvrže. Če nismo zatrli jabolčnega zavijača, potem črvivi plodovi odpadejo. Če je iz kakršnega koli vzroka prišlo do gnilobe, ti plodovi tudi odpadejo.

V zadnjih letih se pogosto pojavlja toča tudi tam, kjer je v prejšnjih letih ni bilo. Ker večina nima svojega vrtička prekritega z ustrezno mrežo proti toči, nam ne preostane drugega, kot da počakamo, kaj nam toča pusti. Vse poškodovane poganjke in plodove je potrebno čim prej odstraniti.

Jagodičevje

Jagodičevje je priljubljena vrtna kultura, ki ne manjka na nobenem vrtu. V to skupino uvrščamo jagode, maline, ribez in kosmulje. V vseh primerih lahko na sorazmerno majhni površini pridelamo zelo veliko, jagode lahko vzgajamo tudi na balkonu.

Včasih smo sadili jagode meseca avgusta, naslednje leto pa so prvič obrodile. Danes jih posadimo spomladi, pa nam že isto leto tudi rodijo. Vse ostale rastline pa sadimo zgodaj spomladi ali pozno jeseni, ko odvržejo liste, podobno kot sadno drevje.

Jagodičevje sadimo v času mirovanja, to je zgodaj spomladi, preden prične z vegetacijo ali pozno jeseni, ko jo zaključi. Tudi pri sajenju teh rastlin tla najprej očistimo plevela, nato pa dobro pognojimo, podobno kot pri jagodah.

Prvo gnojenje opravimo zgodaj spomladi, ko jagode pričnejo z rastjo. Gnojilo potrosimo okrog rastlin in ga plitvo vkopljemo v zemljo, pri tem pa pazimo, da ne poškodujemo korenin. Nato jagode še zalijemo, da se gnojilo čim hitreje stopi in spere v območje korenin.

Ribez, josto in kosmulje moramo tudi obrezovati. Običajno spomladi očistimo tisto, kar je od zime poškodovano. Nato opravimo pomladitveno rez takoj po obiranju. Takrat izrežemo poganjke, ki so starejši od treh let nekoliko nad tlemi. Iz spečih očes bo pognala rastlina dva nova poganjka, ki bosta naslednje leto že rodila.

Najnevarnejša bolezen jagod je siva plesen. Le-ta se lahko pojavi zelo močno in nam uniči večji del pridelka. Zato jagode škropimo običajno trikrat. Prvo škropljenje opravimo s pripravkom SWITCH 62,5 WG še pred cvetenjem, nato pa drugič takoj po cvetenju in tretjič tri tedne pred obiranjem.

Plodovi borovnic, posebej še brusnic, so pomembni antioksidanti, polni vitaminov in nujno potrebnih mineralov. Za obe rastlinski vrsti pa je zelo pomembno, da jih ne posadimo kamorkoli. Borovnica in brusnica namreč zahtevata rahlo humusno prst, ki mora biti kisle reakcije.

Ameriške borovnice posadimo na sončno lego, brusnice pa boljše uspevajo v polsenci kot pa na soncu. Posadimo jih v substrat, ki je kisle reakcije. V primeru, da rastline posadimo v navadno vrtno zemljo, le-te v nekaj letih popolnoma propadejo.

Pri ameriških borovnicah in brusnicah lahko pride do pomanjkaanja železa, zaradi česar postanejo listi rumeni. Vzrok je lahko dejansko pomanjkaanje železa ali pa previsok pH. To pomeni, da smo jih zalivali s trdo vodovodno vodo, zaradi česar se je zvišal pH in rastlina ni mogla več sprejemati železa.

Ameriške borovnice in brusnice moramo vsako leto pognojiti, če želimo, da nam bodo bogato obrodile. Prvič jih pognojimo zgodaj spomladi, preden začnejo z vegetacijo. Gnojilo potrosimo okrog rastlin in ga plitvo vkopljemo v zemljo.

Borovnice in brusnice obrežemo zgodaj spomladi, da odstranimo od zime prizadete poganjke. Ker najboljše rodijo na mladem lesu, skrbimo, da stare veje sproti pomlajujemo.

Jagode

Včasih smo sadili jagode meseca avgusta, naslednje leto pa so prvič obrodile. Danes jih posadimo spomladi, pa nam že isto leto tudi rodijo. Vse ostale rastline pa sadimo zgodaj spomladi ali pozno jeseni, ko odvržejo liste, podobno kot sadno drevje.

Prvo gnojenje opravimo zgodaj spomladi, ko jagode pričnejo z rastjo. Gnojilo potrosimo okrog rastlin in ga plitvo vkopljemo v zemljo, pri tem pa pazimo, da ne poškodujemo korenin. Nato jagode še zalijemo, da se gnojilo čim hitreje stopi in spere v območje korenin.

Brusnice in borovnice

Plodovi borovnic, posebej še brusnic, so pomembni antioksidanti, polni vitaminov in nujno potrebnih mineralov. Za obe rastlinski vrsti pa je zelo pomembno, da jih ne posadimo kamorkoli. Borovnica in brusnica namreč zahtevata rahlo humusno prst, ki mora biti kisle reakcije.

Ameriške borovnice posadimo na sončno lego, brusnice pa boljše uspevajo v polsenci kot pa na soncu. Posadimo jih v substrat, ki je kisle reakcije. V primeru, da rastline posadimo v navadno vrtno zemljo, le-te v nekaj letih popolnoma propadejo.

Pri ameriških borovnicah in brusnicah lahko pride do pomanjkaanja železa, zaradi česar postanejo listi rumeni. Vzrok je lahko dejansko pomanjkaanje železa ali pa previsok pH. To pomeni, da smo jih zalivali s trdo vodovodno vodo, zaradi česar se je zvišal pH in rastlina ni mogla več sprejemati železa.

Ameriške borovnice in brusnice moramo vsako leto pognojiti, če želimo, da nam bodo bogato obrodile. Prvič jih pognojimo zgodaj spomladi, preden začnejo z vegetacijo. Gnojilo potrosimo okrog rastlin in ga plitvo vkopljemo v zemljo.

Borovnice in brusnice obrežemo zgodaj spomladi, da odstranimo od zime prizadete poganjke. Ker najboljše rodijo na mladem lesu, skrbimo, da stare veje sproti pomlajujemo.

Zelenjavni vrt

Za mnoge se z mesecem novembrom prične čas, ko vrtičkanje opustijo ter od vrta ne pričakujejo veliko. Prav zato pa je kakršen koli (nezahteven) okras v tem času odlična ideja in popestritev prazne gredice.

Izkoristite jesensko zemljo, polno hranljivih snovi. Gredice v mesecu septembru so lahko še vedno polne paradižnika in fižola, prazne gredice pa je priporočljivo posejati z mešanicami ali rastlinami za zeleno gnojenje.

Vrtnarji, ki že od pomladi pridno skrbijo za vrt, imajo v tem vročem poletnem mesecu obilico dela. Vrt nam namreč v mesecu avgustu ponuja bogate nagrade za pridno vrtnarjenje, obrezovanje in zalivanje. Kaj vse nas ta mesec čaka na vrtu?

Solata je vrtnina, ki jo lahko najdemo na vrtu skoraj vsake gospodinje. Prav enostavnost njene vzgoje tudi botruje k masovni pridelavi. Čeprav se setev in zasajanje solate prične že v mesecu maju, je julij primeren čas, da zasadite tudi pozne vrste solat (npr. radič), ki vas bodo razveselile v mesecu septembru.

Mesec julij praviloma najbolj vroč mesec v poletju, hkrati pa je čas, ko naše vrtnine najbolj uspevajo. Takrat smo vrtnarji nagrajeni za svoje celoletno delo, saj je sezona pobiranja pridelanih vrtnin v polnem razmahu. Nikar pa ne pozabite, da je tudi v času pobiranja pridelka pomembno za vrt skrbeti in ga negovati še naprej!

Ne glede na rastni medij ter področje, kjer vaše rastline uspevajo, je izjemno pomebno, da jim nudimo le najboljše in jim omogočimo ugodno rast. Vse to pa lahko dosežemo z uporabo organskih gnojil. 

Slovenci imamo s sajenjem fižola kot kulture dolgo zgodovino, njegov delež kot vrtnine pa v Sloveniji predstavlja največjo površino. Sadimo ga zaradi široke palete možnosti uporabe v kulinariki ali pa za zniževanje holesterola, uravnavanje prebave ali tlaka.

Svež krompir iz domačega vrta je še posebej dober, če je plod naših rok. Tako tudi vrtičkarji z majhnim vrtom v mesecu maju ali juniju posadijo nekaj gomoljev, posebej zato, da jih v zgodnjem poletju razveseli mlad krompir, ki je zelo okusen, a v trgovini izjemno drag.

Pri kuhanju so zelišča nepogrešljiva, obroka pa skoraj ne gre pripraviti brez njih. Pozimi, ko so na pohodu prehladi, posežemo po njih zelo pogosto za pripravo čajev, poleti si pripravljamo iz zelišč osvežilne napitke.

Maj je mesec, ko na prosto posadimo še zadnje, na mraz najbolj občutljive rastline. Govorimo seveda o papriki, feferonih, čiliju, paradižniku, kumarah, bučkah, lubenicah, melonah ter jajčevcu. Zato smo za vas zbrali nekaj nasvetov, ki vam bodo v pomoč pri pripravi zemlje na zadnje posajene vrtnine pred poletjem.

Pojem »visoka greda« je v zadnjih letih popularen pojem med vrtičkarji predvsem zaradi enostavnosti postavitve ter njene praktičnosti. A kako se postavitve in priprave lotiti?

Čeprav lahko vrtnine vzgojimo tudi brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, pa je pomembno, da pri tem poskrbimo za preventivo. Ko so rastline že v zelo slabem stanju in napadene od bolezni in škodljivcev, jim naravna sredstva ne bodo pomagala.

Vrtnine se že dolgo vzgajajo, zato jih napadajo tudi številne bolezni in škodljivci. Starejša kot je neka rastlina, več možnosti ima, da bo zbolela za kakšno boleznijo.

V vrtu ne manjka samo osnovnih elementov, temveč tudi tako imenovanih mikroelementov. To so snovi, ki so sicer povsod v naravi, rastline pa jih potrebujejo za razliko od makro elementov le malo.

Osnovno gnojenje zelenjavnega vrta se ni spremenilo že stoletja in bo takšno ostalo tudi v prihodnje. Osnovno gnojenje je gnojenje s starim dobro uležanim hlevskim gnojem. Če le-tega nimamo ali pa vsebuje veliko plevela, potem svetujem, da uporabite raje …

Zelenjavni vrt je je prostor, kjer vzgajamo zelo različne rastline, ki imajo zelo različne potrebe.

Osnovno gnojenje zelenjavnega vrta se ni spremenilo že stoletja in bo takšno ostalo tudi v prihodnje. Osnovno gnojenje je gnojenje s starim dobro uležanim hlevskim gnojem.

Vrstenje ali kolobarjenje je zelo pomembno za večino rastlin. Tako v prvi vrsti omogočamo boljše pogoje za rast in razvoj večine rastlin. Obenem pa preprečujemo tako imenovano utrujenost tal, ki nastane, če leto za letom sadimo na isto površino enake rastline.

Včasih smo vse vrtnine sejali sami doma. Ker pa smo to delo lahko opravili šele, ko se je zemlja ogrela, so bili naši pridelki na voljo zelo pozno. Danes nam vrtnarji ponujajo skoraj vse vrtnine v lončkih, tako da jih samo še posadimo.

V zadnjem času imamo na trgu vedno več cepljene zelenjave, katero lahko vzgajamo tudi na balkonu. Posadimo jo lahko v cvetlična korita ali še boljše v nekoliko večje lonce.

Dognojevanje je eno od nujnih opravil na našem vrtu, če želimo kaj pridelati. Namreč z osnovnim gnojenjem ne moremo vnesti toliko gnojil, da bi jih bilo za vse rastline dovolj za celo sezono.

Solatnice

Solata je vrtnina, ki jo lahko najdemo na vrtu skoraj vsake gospodinje. Prav enostavnost njene vzgoje tudi botruje k masovni pridelavi. Čeprav se setev in zasajanje solate prične že v mesecu maju, je julij primeren čas, da zasadite tudi pozne vrste solat (npr. radič), ki vas bodo razveselile v mesecu septembru.

Gomoljnice in korenovke

Svež krompir iz domačega vrta je še posebej dober, če je plod naših rok. Tako tudi vrtičkarji z majhnim vrtom v mesecu maju ali juniju posadijo nekaj gomoljev, posebej zato, da jih v zgodnjem poletju razveseli mlad krompir, ki je zelo okusen, a v trgovini izjemno drag.

Špinačnice

Izkoristite jesensko zemljo, polno hranljivih snovi. Gredice v mesecu septembru so lahko še vedno polne paradižnika in fižola, prazne gredice pa je priporočljivo posejati z mešanicami ali rastlinami za zeleno gnojenje.

Stročnice

Slovenci imamo s sajenjem fižola kot kulture dolgo zgodovino, njegov delež kot vrtnine pa v Sloveniji predstavlja največjo površino. Sadimo ga zaradi široke palete možnosti uporabe v kulinariki ali pa za zniževanje holesterola, uravnavanje prebave ali tlaka.

Okrasni vrt

Zlata jesen bo z mesecem septembrom obiskala naše domove in vrtove. Ste prepričani, da ste na vašem cvetličnem vrtu postorili prav vse, da bo prihodnje leto še bolj bogat in cvetoč? Vabimo vas, da še enkrat preletite seznam septembrskih vrtnih opravil in preverite, če morebiti niste na kaj pozabili.

Čeprav so v toplih poletnih mesecih naši balkoni najbolj bujni in barviti, pa prav teh dneh potrebujejo največ nege. Letošnje poletje je izjemno vroče, visoke temperature pa spremljajo tudi mnoge nevihte. Kako torej v takšnih vremenskih razmerah poskrbeti za zdravo in močno rast naših balkonskih cvetlic?

Mesec julij je prvi pravi poletni mesec in hkrati čas, ko še zadnjič obrežemo živo mejo. Ta košata zelena lepotica je odličen dodatek k izgledu okolice vaše hiše, hkrati pa ščiti vašo zasebnost in pomaga pri zastiranju pogleda mimoidočih na ulici. Kljub temu, da gre za grmičasto rastlinje, pa moramo za zdravo rast žive meje poskrbeti za pravilno skrb in negovanje le-te.

Mesec julij praviloma najbolj vroč mesec v poletju, hkrati pa je čas, ko naše vrtnine najbolj uspevajo. Takrat smo vrtnarji nagrajeni za svoje celoletno delo, saj je sezona pobiranja pridelanih vrtnin v polnem razmahu. Nikar pa ne pozabite, da je tudi v času pobiranja pridelka pomembno za vrt skrbeti in ga negovati še naprej!

Ne glede na rastni medij ter področje, kjer vaše rastline uspevajo, je izjemno pomebno, da jim nudimo le najboljše in jim omogočimo ugodno rast. Vse to pa lahko dosežemo z uporabo organskih gnojil. 

Junij je še zadnji mesec zgodnjega poletja in hkrati čas, ko se narava okiti z bujnim cvetjem in se naši vrtovi kopajo v barvah. Na vrt nas vztrajno vabi toplo sonce, ki nam vrtna opravila olajša, toplo vreme pa nam že dopušča, da na vrtu tudi malce posedimo in se naužijemo omamnega vonja pomladi. A čeprav narava cveti in buhti, vrt kar kliče po naši pozornosti. Prišel je namreč čas, ko med trajnicami in enoletnicami pričnemo odstranjevati plevel ter jih presajati.

Pojem »visoka greda« je v zadnjih letih popularen pojem med vrtičkarji predvsem zaradi enostavnosti postavitve ter njene praktičnosti. A kako se postavitve in priprave lotiti?

Vrtnica je ena izmed najlepših in najbolj tradicionalnih okrasnih rastlin, zato ne bi smela manjkati v nobenem vrtu. Tudi v našem domačem vrtu bo dobro uspevala, če ji bomo le posvetili dovolj nege in ljubezni.

Pri iglavcih se pogosto dogaja, da jim začno rumeneti iglice. V kolikor ne odreagiramo, bodo iglice porjavele in odpadle. Ker so iglavci brez iglic popolnoma neugledni, moramo odpadanje na vsak način preprečiti.

Večina iglavcev je v vrtovih dokaj zdravih. Seveda pa so tudi izjeme. Tako bo smrdljivi in kitajski brin napaden od rje, ker je vmesni gostitelj hruševe rje. Navadni brin je vmesni gostitelj jablanove rje. Zeleni bor s petimi iglicami pa je vmesni gostitelj ribezove rje. Ostali iglavci so dokaj zdravi.

Rastline, če so še tako skromne, za uspešno rast potrebujejo hranilne snovi. V tleh jih je prav gotovo toliko, da zaradi pomanjka-nja ne bodo propadle. Za uspešno rast jih moramo tudi gnojiti.

Iglavce podobno kot druge rastline sadimo spomladi ali jeseni. Jesensko sajenje se začne že ob koncu poletja, saj svojo vegetacijo končajo že konec meseca avgusta.

Iglavce najdemo danes v vseh vrtovih, pa naj si bodo veliki ali majhni. Razlika je le v izboru iglavcev. Različne vrste brinov se prilagodijo tako rekoč vsem razmeram, kljub temu pa zavzamejo le malo prostora.

Hortenzija je večji del leta zdrava, le poleti jo lahko napade pepelasta plesen. Napadene rastline moramo poškropiti s pripravkom TOPAS. Škropljenje je potrebno vsaj še enkrat ponoviti po desetih dnevih.

Grm hortenzije ob pravilni oskrbi lahko bogato cveti leta in leta. Paziti moramo le na to, da ga sproti pomlajujemo. To pomeni, da po glavnem cvetenju rastlini odstranimo starejše poganjke od treh let, tik nad tlemi.

Hortenzijo pognojimo zgodaj spomladi, meseca marca s SPECIALNIM GNOJILOM ZA RODODENDRONE. Drugo gnojenje opravimo meseca maja in še enkrat v mesecu juniju.

Hortenzija je priljubljena vrtna grmovnica, ki se v okrasne namene vzgaja že zelo dolgo. Res lepo uspeva, če je posajena na vzhodni strani, da ni izpostavljena prehudi vročini. Posaditi pa jo moramo v kisla tla.

Tako na listih azalej kot tudi na listih rododendronov se rada pojavi listna bledica. Ta pojav nastane, če je rastlina posajena v preveč bazičnih tleh. Lahko pa jo povzročimo tudi sami z zalivanjem s trdo vodo.

Azaleje in rododendroni so bili dolgo časa popolnoma zdravi, brez bolezni in brez škodljivcev. Danes pa na žalost tudi te lepe rastline napadajo bolezni in škodljivci, zato moramo biti pozorni.

Azaleje in rododendrone moramo v suši tudi zalivati. Rekli boste, saj druge tudi zalivamo, kaj pa je to takšnega. Res je. Vse rastline v suši zalivamo, vendar azaleje in rododendrone moramo zalivati obvezno z mehko vodo.

Gnojenje azalej in rododendronov opravimo spomladi preden se prebudijo iz zimskega počitka.

Azaleje in rododendrone lahko sadimo spomladi ali pozno poleti, oziroma na začetku jeseni. Danes tako azaleje kot rododendrone gojitelji prodajajo posajene v lončke, tako da nam ni potrebno skrbeti, da ga moramo posaditi takoj, ko ga prinesemo domov.

Azaleje in rododendroni se uvrščajo med najbolj priljubljene vrtne grmovnice. Dolgo časa so veljale za zelo zahtevne, saj jih je v naših vrtovih kar nekaj propadlo, preden so se ljubitelji navadili, da jih ne moremo vzgajati kot ostale grmovnice.

Večino vrtnic lahko razmnožimo sami doma in to s potaknjenci. Ko spomladi obrezujemo vrtnice, porezane poganjke lahko uporabimo za potaknjence.

Vrtnice so v večini primerov odporne in dobro prezimijo tudi v krajih z nekoliko ostrejšo zimo. Vendar se lahko dogodi, da so preveč bujno rasle, zaradi česar v jeseni niso dozorele in lahko pozebejo.

V zadnjih letih se vse bolj pogosto pojavljajo poleti tudi toče. Če nam je toča poškodovala vrtnice, moramo najprej odstraniti poškodovane cvetove in popke kot tudi poganjke

Vrtnice so različno občutljive na bolezni. Napadajo pa jih tudi nekateri škodljivci, ki prav tako lahko naredijo veliko škode.

Ko spomladi vrtnice pričnejo z rastjo in imajo vsaj tri do štiri liste, jih poškropimo po listih s pripravkom AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR.

Vrtnice potrebujejo za bogato cvetenje veliko hranilnih snovi, zato jih moramo redno gnojiti. Osnovno gnojenje opravimo z organskim gnojilom takoj po končanem obrezovanju, to je konec meseca februarja na Primorskem in v začetku meseca marca drugod po državi.

Pri vzgoji vrtnic je zelo pomembno tudi redno odstranjevanje odcvetelih cvetov. Te odstranjujemo iz dveh razlogov. Če odcvetelih cvetov ne odstranimo, se lahko na odmrlih cvetnih listih v vlažnem vremenu pojavi tako imenovana siva plesen.

Obrezovanje je eno od najpomembnejših opravil vsakega gojitelja vrtnic. Od tega je odvisna rast, cvetenje in nenazadnje celo življenjska doba.

Vrtnice lahko posadimo v jeseni, ko zaključijo rast, ali pa zgodaj spomladi, preden zopet pričnejo z rastjo. Lončne vrtnice, ki jih kupimo posajene v lončkih, lahko posadimo na prosto kadar koli.

Vrtnice najdemo skoraj v vsakem vrtu, saj so že stoletja med najbolj priljubljenimi vrtnimi grmovnicami. Če so včasih naše babice vzgajale predvsem velikocvetne čajevke, je danes izbor vrtnic mnogo večji.

Živa meja je bila dolgo časa popolnoma zdrava. Žal so tisti časi, ko smo živo mejo samo pognojili in dvakrat na leto obrezali, že davno mimo. Danes moramo poskrbeti tudi za njeno varstvo pred boleznimi in škodljivci.

Živo mejo posadimo tako kot druge rastline v jeseni, ko rastline prenehajo z rastjo ali spomladi, do takrat, ko rastline ponovno pričnejo z rastjo. Kako gosto jih bomo sadili, je odvisno od tega, katere rastline smo si zbrali za živo mejo.

Živo mejo moramo redno obrezovati, za kar uporabljamo posebne ročne ali motorne škarje. Pri obrezovanju pa pazimo, da je meja pri tleh za pet cm širša, kot na vrhu.

Živa meja prav tako potrebuje hrano, če hočemo, da bo lepa. Zato jo moramo vsako pomlad dobro pognojiti. Gnojilo potrosimo po površini in pustimo, da se razkroji ter spere v območje korenin.

Živa meja je sestavni del ne samo okrasnega, temveč celotnega vrta. Loči nas od sosedov, predvsem pa od ceste. Tako nas s svojim bujnim zelenjem varuje pred hrupom, prahom in ne zaželenimi pogledi okolice.

Danes tudi trata ni več varna pred boleznimi in škodljivci. Zato moramo biti pozorni na prav vsako spremembo barve le-te. Saj lahko samo tako pravočasno reagiramo na morebitno nevarnost.

Ko spomladi skopni sneg, lahko vidimo, kako je prezimila naša trata. Če je dobro prezimila, potem bo kmalu pričela z rastjo. Ker je običajno v vsaki trati spomladi nekaj suhe trave, jo moramo dobro zrahljati.

V jeseni je potrebno poskrbeti, da bo trata čim bolje prezimila. To dosežemo, če jo v mesecu oktobru poškropimo s tekočim gnojilom.

Prvi pleveli se pojavijo v vrtni trati že zelo zgodaj, običajno še preden seme trave skali. Saj smo rekli, da semen plevelov ne moremo uničiti. Le-ta skalijo, ko se z obdelavo tal spravijo na površino, kjer je toplo in vlažno.

Mah je v vrtni trati pogosta nadloga, zato ga redno zatiramo. Da bo naše zatiranje kar se da najbolj učinkovito, moramo vedeti, kaj je vzrok za njegovo pojavljanje.

V času kaljenja mora biti dovolj toplo in vlažno, da seme hitro in kvalitetno skali. Ker pa je takšnih pogojev v naravi malo, moramo pomagati z zalivanjem. Travno seme kali namreč samo v primeru primerne vlage, sicer pa ne.

Ko smo tla očistili plevela, zrahljali in pognojili, je čas, da jih pripravimo za setev. To pomeni, da jih moramo fino zrahljati, da jih čim bolje zravnamo. Tla potem, ko so zravnana, še povaljamo z valjarjem, da bodo potem, ko bo trava zrasla, tudi pohodna.

Tla moramo zrahljati, da bodo dovolj zračna in propustna. Tudi po močnejšem dežju ne sme na trati stati voda. Obenem moramo poskrbeti za ustrezno hrano. Trava za bujno rast potrebuje obilico hranilnih snovi. Če hrane ni dovolj, trava slabo raste in postaja vse bolj redka, kar ima za posledico to, da poženejo številni pleveli.

Na vrtu so običajno razširjeni različni pleveli, tako širokolistni kot tudi travnati. Le-te moramo najprej zatreti, da bo zemljišče kolikor toliko čisto. Popolnoma odstraniti jih z enim samim tretiranjem tako ali tako ne moremo.

V okrasnem vrtu je osnova vrtna trata, ki vse ostale vrtne elemente poveže v celoto. Kar predstavljajte si vrtne grmovnice, pod njimi pa grdo, zapleveljeno zemljišče. Zato moramo prav vrtni trati posvetiti posebno poglavje.

Okrasni vrt je lahko celoten vrt okrog našega doma ali pa le en del. Marsikje po svetu imajo okrog hiše samo okrasni vrt, brez sadnega ali zelenjavnega vrta.

Vrtna trata

Danes tudi trata ni več varna pred boleznimi in škodljivci. Zato moramo biti pozorni na prav vsako spremembo barve le-te. Saj lahko samo tako pravočasno reagiramo na morebitno nevarnost.

Ko spomladi skopni sneg, lahko vidimo, kako je prezimila naša trata. Če je dobro prezimila, potem bo kmalu pričela z rastjo. Ker je običajno v vsaki trati spomladi nekaj suhe trave, jo moramo dobro zrahljati.

V jeseni je potrebno poskrbeti, da bo trata čim bolje prezimila. To dosežemo, če jo v mesecu oktobru poškropimo s tekočim gnojilom.

Prvi pleveli se pojavijo v vrtni trati že zelo zgodaj, običajno še preden seme trave skali. Saj smo rekli, da semen plevelov ne moremo uničiti. Le-ta skalijo, ko se z obdelavo tal spravijo na površino, kjer je toplo in vlažno.

Mah je v vrtni trati pogosta nadloga, zato ga redno zatiramo. Da bo naše zatiranje kar se da najbolj učinkovito, moramo vedeti, kaj je vzrok za njegovo pojavljanje.

V času kaljenja mora biti dovolj toplo in vlažno, da seme hitro in kvalitetno skali. Ker pa je takšnih pogojev v naravi malo, moramo pomagati z zalivanjem. Travno seme kali namreč samo v primeru primerne vlage, sicer pa ne.

Ko smo tla očistili plevela, zrahljali in pognojili, je čas, da jih pripravimo za setev. To pomeni, da jih moramo fino zrahljati, da jih čim bolje zravnamo. Tla potem, ko so zravnana, še povaljamo z valjarjem, da bodo potem, ko bo trava zrasla, tudi pohodna.

Tla moramo zrahljati, da bodo dovolj zračna in propustna. Tudi po močnejšem dežju ne sme na trati stati voda. Obenem moramo poskrbeti za ustrezno hrano. Trava za bujno rast potrebuje obilico hranilnih snovi. Če hrane ni dovolj, trava slabo raste in postaja vse bolj redka, kar ima za posledico to, da poženejo številni pleveli.

Na vrtu so običajno razširjeni različni pleveli, tako širokolistni kot tudi travnati. Le-te moramo najprej zatreti, da bo zemljišče kolikor toliko čisto. Popolnoma odstraniti jih z enim samim tretiranjem tako ali tako ne moremo.

V okrasnem vrtu je osnova vrtna trata, ki vse ostale vrtne elemente poveže v celoto. Kar predstavljajte si vrtne grmovnice, pod njimi pa grdo, zapleveljeno zemljišče. Zato moramo prav vrtni trati posvetiti posebno poglavje.

Živa meja

Mesec julij je prvi pravi poletni mesec in hkrati čas, ko še zadnjič obrežemo živo mejo. Ta košata zelena lepotica je odličen dodatek k izgledu okolice vaše hiše, hkrati pa ščiti vašo zasebnost in pomaga pri zastiranju pogleda mimoidočih na ulici. Kljub temu, da gre za grmičasto rastlinje, pa moramo za zdravo rast žive meje poskrbeti za pravilno skrb in negovanje le-te.

Živa meja je bila dolgo časa popolnoma zdrava. Žal so tisti časi, ko smo živo mejo samo pognojili in dvakrat na leto obrezali, že davno mimo. Danes moramo poskrbeti tudi za njeno varstvo pred boleznimi in škodljivci.

Živo mejo posadimo tako kot druge rastline v jeseni, ko rastline prenehajo z rastjo ali spomladi, do takrat, ko rastline ponovno pričnejo z rastjo. Kako gosto jih bomo sadili, je odvisno od tega, katere rastline smo si zbrali za živo mejo.

Živo mejo moramo redno obrezovati, za kar uporabljamo posebne ročne ali motorne škarje. Pri obrezovanju pa pazimo, da je meja pri tleh za pet cm širša, kot na vrhu.

Živa meja prav tako potrebuje hrano, če hočemo, da bo lepa. Zato jo moramo vsako pomlad dobro pognojiti. Gnojilo potrosimo po površini in pustimo, da se razkroji ter spere v območje korenin.

Živa meja je sestavni del ne samo okrasnega, temveč celotnega vrta. Loči nas od sosedov, predvsem pa od ceste. Tako nas s svojim bujnim zelenjem varuje pred hrupom, prahom in ne zaželenimi pogledi okolice.

Vrtnice

Zlata jesen bo z mesecem septembrom obiskala naše domove in vrtove. Ste prepričani, da ste na vašem cvetličnem vrtu postorili prav vse, da bo prihodnje leto še bolj bogat in cvetoč? Vabimo vas, da še enkrat preletite seznam septembrskih vrtnih opravil in preverite, če morebiti niste na kaj pozabili.

Vrtnica je ena izmed najlepših in najbolj tradicionalnih okrasnih rastlin, zato ne bi smela manjkati v nobenem vrtu. Tudi v našem domačem vrtu bo dobro uspevala, če ji bomo le posvetili dovolj nege in ljubezni.

Večino vrtnic lahko razmnožimo sami doma in to s potaknjenci. Ko spomladi obrezujemo vrtnice, porezane poganjke lahko uporabimo za potaknjence.

Vrtnice so v večini primerov odporne in dobro prezimijo tudi v krajih z nekoliko ostrejšo zimo. Vendar se lahko dogodi, da so preveč bujno rasle, zaradi česar v jeseni niso dozorele in lahko pozebejo.

V zadnjih letih se vse bolj pogosto pojavljajo poleti tudi toče. Če nam je toča poškodovala vrtnice, moramo najprej odstraniti poškodovane cvetove in popke kot tudi poganjke

Vrtnice so različno občutljive na bolezni. Napadajo pa jih tudi nekateri škodljivci, ki prav tako lahko naredijo veliko škode.

Ko spomladi vrtnice pričnejo z rastjo in imajo vsaj tri do štiri liste, jih poškropimo po listih s pripravkom AGROSTEMIN in tekočim listnim gnojilom FOLIAR.

Vrtnice potrebujejo za bogato cvetenje veliko hranilnih snovi, zato jih moramo redno gnojiti. Osnovno gnojenje opravimo z organskim gnojilom takoj po končanem obrezovanju, to je konec meseca februarja na Primorskem in v začetku meseca marca drugod po državi.

Pri vzgoji vrtnic je zelo pomembno tudi redno odstranjevanje odcvetelih cvetov. Te odstranjujemo iz dveh razlogov. Če odcvetelih cvetov ne odstranimo, se lahko na odmrlih cvetnih listih v vlažnem vremenu pojavi tako imenovana siva plesen.

Obrezovanje je eno od najpomembnejših opravil vsakega gojitelja vrtnic. Od tega je odvisna rast, cvetenje in nenazadnje celo življenjska doba.

Vrtnice lahko posadimo v jeseni, ko zaključijo rast, ali pa zgodaj spomladi, preden zopet pričnejo z rastjo. Lončne vrtnice, ki jih kupimo posajene v lončkih, lahko posadimo na prosto kadar koli.

Vrtnice najdemo skoraj v vsakem vrtu, saj so že stoletja med najbolj priljubljenimi vrtnimi grmovnicami. Če so včasih naše babice vzgajale predvsem velikocvetne čajevke, je danes izbor vrtnic mnogo večji.

Azaleje in rododendroni

Zlata jesen bo z mesecem septembrom obiskala naše domove in vrtove. Ste prepričani, da ste na vašem cvetličnem vrtu postorili prav vse, da bo prihodnje leto še bolj bogat in cvetoč? Vabimo vas, da še enkrat preletite seznam septembrskih vrtnih opravil in preverite, če morebiti niste na kaj pozabili.

Junij je še zadnji mesec zgodnjega poletja in hkrati čas, ko se narava okiti z bujnim cvetjem in se naši vrtovi kopajo v barvah. Na vrt nas vztrajno vabi toplo sonce, ki nam vrtna opravila olajša, toplo vreme pa nam že dopušča, da na vrtu tudi malce posedimo in se naužijemo omamnega vonja pomladi. A čeprav narava cveti in buhti, vrt kar kliče po naši pozornosti. Prišel je namreč čas, ko med trajnicami in enoletnicami pričnemo odstranjevati plevel ter jih presajati.

Tako na listih azalej kot tudi na listih rododendronov se rada pojavi listna bledica. Ta pojav nastane, če je rastlina posajena v preveč bazičnih tleh. Lahko pa jo povzročimo tudi sami z zalivanjem s trdo vodo.

Azaleje in rododendroni so bili dolgo časa popolnoma zdravi, brez bolezni in brez škodljivcev. Danes pa na žalost tudi te lepe rastline napadajo bolezni in škodljivci, zato moramo biti pozorni.

Azaleje in rododendrone moramo v suši tudi zalivati. Rekli boste, saj druge tudi zalivamo, kaj pa je to takšnega. Res je. Vse rastline v suši zalivamo, vendar azaleje in rododendrone moramo zalivati obvezno z mehko vodo.

Gnojenje azalej in rododendronov opravimo spomladi preden se prebudijo iz zimskega počitka.

Azaleje in rododendrone lahko sadimo spomladi ali pozno poleti, oziroma na začetku jeseni. Danes tako azaleje kot rododendrone gojitelji prodajajo posajene v lončke, tako da nam ni potrebno skrbeti, da ga moramo posaditi takoj, ko ga prinesemo domov.

Azaleje in rododendroni se uvrščajo med najbolj priljubljene vrtne grmovnice. Dolgo časa so veljale za zelo zahtevne, saj jih je v naših vrtovih kar nekaj propadlo, preden so se ljubitelji navadili, da jih ne moremo vzgajati kot ostale grmovnice.

Hortenzije

Zlata jesen bo z mesecem septembrom obiskala naše domove in vrtove. Ste prepričani, da ste na vašem cvetličnem vrtu postorili prav vse, da bo prihodnje leto še bolj bogat in cvetoč? Vabimo vas, da še enkrat preletite seznam septembrskih vrtnih opravil in preverite, če morebiti niste na kaj pozabili.

Junij je še zadnji mesec zgodnjega poletja in hkrati čas, ko se narava okiti z bujnim cvetjem in se naši vrtovi kopajo v barvah. Na vrt nas vztrajno vabi toplo sonce, ki nam vrtna opravila olajša, toplo vreme pa nam že dopušča, da na vrtu tudi malce posedimo in se naužijemo omamnega vonja pomladi. A čeprav narava cveti in buhti, vrt kar kliče po naši pozornosti. Prišel je namreč čas, ko med trajnicami in enoletnicami pričnemo odstranjevati plevel ter jih presajati.

Hortenzija je večji del leta zdrava, le poleti jo lahko napade pepelasta plesen. Napadene rastline moramo poškropiti s pripravkom TOPAS. Škropljenje je potrebno vsaj še enkrat ponoviti po desetih dnevih.

Grm hortenzije ob pravilni oskrbi lahko bogato cveti leta in leta. Paziti moramo le na to, da ga sproti pomlajujemo. To pomeni, da po glavnem cvetenju rastlini odstranimo starejše poganjke od treh let, tik nad tlemi.

Hortenzijo pognojimo zgodaj spomladi, meseca marca s SPECIALNIM GNOJILOM ZA RODODENDRONE. Drugo gnojenje opravimo meseca maja in še enkrat v mesecu juniju.

Hortenzija je priljubljena vrtna grmovnica, ki se v okrasne namene vzgaja že zelo dolgo. Res lepo uspeva, če je posajena na vzhodni strani, da ni izpostavljena prehudi vročini. Posaditi pa jo moramo v kisla tla.

Iglavci

Pri iglavcih se pogosto dogaja, da jim začno rumeneti iglice. V kolikor ne odreagiramo, bodo iglice porjavele in odpadle. Ker so iglavci brez iglic popolnoma neugledni, moramo odpadanje na vsak način preprečiti.

Večina iglavcev je v vrtovih dokaj zdravih. Seveda pa so tudi izjeme. Tako bo smrdljivi in kitajski brin napaden od rje, ker je vmesni gostitelj hruševe rje. Navadni brin je vmesni gostitelj jablanove rje. Zeleni bor s petimi iglicami pa je vmesni gostitelj ribezove rje. Ostali iglavci so dokaj zdravi.

Rastline, če so še tako skromne, za uspešno rast potrebujejo hranilne snovi. V tleh jih je prav gotovo toliko, da zaradi pomanjka-nja ne bodo propadle. Za uspešno rast jih moramo tudi gnojiti.

Iglavce podobno kot druge rastline sadimo spomladi ali jeseni. Jesensko sajenje se začne že ob koncu poletja, saj svojo vegetacijo končajo že konec meseca avgusta.

Iglavce najdemo danes v vseh vrtovih, pa naj si bodo veliki ali majhni. Razlika je le v izboru iglavcev. Različne vrste brinov se prilagodijo tako rekoč vsem razmeram, kljub temu pa zavzamejo le malo prostora.

Okrasne rastline

Mesec november je tukaj, z njim pa je narava našemu zelenjavnemu in okrasnemu vrtičku prinesla zaslužen počitek. Čeprav naše gredice počivajo, pa to ne velja za okrasne in neokrasne rastline, ki jih imamo v stanovanju. Kako se lotiti oskrbe notranjih rastlin, da bodo kar najbolje prezimile?

Kakteje so na videz nezahtevne rastline, ki lahko uspevajo tudi, če jih včasih pozabite zaliti. A kako zanje skrbeti v hladnih jesenskih in zimskih mesecih?

Zlata jesen bo z mesecem septembrom obiskala naše domove in vrtove. Ste prepričani, da ste na vašem cvetličnem vrtu postorili prav vse, da bo prihodnje leto še bolj bogat in cvetoč? Vabimo vas, da še enkrat preletite seznam septembrskih vrtnih opravil in preverite, če morebiti niste na kaj pozabili.

Čeprav so v toplih poletnih mesecih naši balkoni najbolj bujni in barviti, pa prav teh dneh potrebujejo največ nege. Letošnje poletje je izjemno vroče, visoke temperature pa spremljajo tudi mnoge nevihte. Kako torej v takšnih vremenskih razmerah poskrbeti za zdravo in močno rast naših balkonskih cvetlic?

Mesec julij praviloma najbolj vroč mesec v poletju, hkrati pa je čas, ko naše vrtnine najbolj uspevajo. Takrat smo vrtnarji nagrajeni za svoje celoletno delo, saj je sezona pobiranja pridelanih vrtnin v polnem razmahu. Nikar pa ne pozabite, da je tudi v času pobiranja pridelka pomembno za vrt skrbeti in ga negovati še naprej!

Mesec junij se zaključuje, z njegovim koncem pa je prišel tudi čas za sajenje in presajanje balkonskega cvetja. Za vas smo pripravili nekaj nasvetov, kako primerno pripraviti balkonsko cvetje na zasajanje in kako ga posaditi. Zakaj si ne bi dali duška in našega življenja prepredli z barvami?

Junij je še zadnji mesec zgodnjega poletja in hkrati čas, ko se narava okiti z bujnim cvetjem in se naši vrtovi kopajo v barvah. Na vrt nas vztrajno vabi toplo sonce, ki nam vrtna opravila olajša, toplo vreme pa nam že dopušča, da na vrtu tudi malce posedimo in se naužijemo omamnega vonja pomladi. A čeprav narava cveti in buhti, vrt kar kliče po naši pozornosti. Prišel je namreč čas, ko med trajnicami in enoletnicami pričnemo odstranjevati plevel ter jih presajati.

Poznamo več vrst teh cvetočih lepotic, med katerimi so najbolj razširjene: cimbidij, dendrobij (dišeča vrsta), pafiopedil (čeveljci) in faleonopsis (najbolj pogosto gojena vrsta). Orhideje niso zahtevne za vzgojo, poznati pa je potrebno njihove zahteve in se jim čim bolj prilagoditi.

Številni ljubitelji rastlin, ki stanujejo v blokih in stolpnicah, pa nimajo te sreče, da bi imeli svoj vrt, na katerem bi lahko vzgajali rastline. Le-tem so sobne rastline nadomestilo za vrt.

V zimskem času lahko pripravimo čebulice vitezove zvezde ali hijacint, da nam zacvetijo že pozimi in ne šele spomladi, saj je spomladi na voljo več cvetočih rastlin kot jih imamo v zimskem času.

Večina okenskih in balkonskih rastlin je takšnih, da jih na prosto prenesemo lahko šele po 15. maju, ko mine nevarnost pozebe. Seveda velja to za večji del države, izjema pa je Primorska, kjer je vse skupaj mesec dni hitreje.

Za prvo presajanje pelargonij, ki smo jih prezimili, moramo poskrbeti že meseca februarja. Vzamemo jih iz korit, očistimo koreninsko grudo vseh suhih, strohnelih ali kako drugače poškodovanih korenin. Ko vidimo v kakšnem stanju je koreninska gruda, jih še obrežemo. Več ko je korenin ostalo, manj jih obrežemo in obratno manj ko je korenin, bolj jih obrežemo.

Nekatere okenske in balkonske rastline so enoletnice, kar pomeni, da se njihovo življenje do zime konča, pa če bi to hoteli ali ne. Druge trajne rastline, kot na primer: pelargonije, fuksije, spreminjavke, nageljni, gomoljne begonije, dalije pa lahko uspešno prezimijo.

Naši ljubitelji že od nekdaj sami razmnožujejo okenske in balkonske rastline. Meseca avgusta rastline za krajši čas malo ponehajo s svojim bogatim cvetenjem. In ta krajši počitek izkoristimo za to, da jih nekoliko obrežemo. Porezane poganjke porabimo za potaknjence.

Okenske in balkonske rastline prav tako napadajo številne bolezni in škodljivci. Zato jih moramo redno opazovati, da jih pravočasno odkrijemo, preden povzročijo večjo škodo. Od bolezni je najbolj pogosta koreninska gniloba.

Zaradi zalivanja s trdo vodovodno vodo pride do pojava, ki mu pravimo listna bledica ali kloroza. Do tega pojava lahko pride tudi v primeru, da smo uporabili nekvaliteten substrat. Ali pa smo pripravili neustrezno mešanico prsti s previsokim pH.

Včasih smo kar malo neučakani, ker ima soseda na balkonu že cvetoče pelargonije, naše pa ne kažejo še nobenih znakov, da bodo zacvetele. V takšnih primerih si pomagamo s kristaličnim gnojilom KRISTALIN CVET.

Okenske in balkonske rastline moramo redno dognojevati, da nam bodo bujno rasle in bogato cvetele. Ker vzgajamo na oknu ali balkonu zelo različne rastline, obstoja tudi veliko število različnih gnojil, ki so prilagojene potrebam posameznih rastlin.

Zalivanje okenskih in balkonskih rastlin je eno od najpomembnejših opravil. Od tega je odvisno tako cvetenje kot samo uspevanje rastlin. Današnje rastline, ki jih vzgajamo v ta namen, so iz najrazličnejših koncev in krajev sveta.

Danes večina uporablja za okenske in balkonske rastline korita. Le-ta napolnimo s kvalitetnim substratom. V kolikor uporabljamo za sajenje stara korita, v katerih so bile posajene rastline že lansko leto, jih moramo pred uporabo temeljito očistiti in oprati.

Danes pa se vzgaja v ta namen ogromno število okenskih in balkonskih rastlin z več sto sortami. Vsako leto pa vrtnarji v ta namen uvozijo še kakšno novost.

Na oknih in balkonih smo še pred nekaj leti vzgajali le pelargonije, petunije, fuksije in gomoljne begonije.

Sobne rastline

Mesec november je tukaj, z njim pa je narava našemu zelenjavnemu in okrasnemu vrtičku prinesla zaslužen počitek. Čeprav naše gredice počivajo, pa to ne velja za okrasne in neokrasne rastline, ki jih imamo v stanovanju. Kako se lotiti oskrbe notranjih rastlin, da bodo kar najbolje prezimile?

Kakteje so na videz nezahtevne rastline, ki lahko uspevajo tudi, če jih včasih pozabite zaliti. A kako zanje skrbeti v hladnih jesenskih in zimskih mesecih?

Mesec junij se zaključuje, z njegovim koncem pa je prišel tudi čas za sajenje in presajanje balkonskega cvetja. Za vas smo pripravili nekaj nasvetov, kako primerno pripraviti balkonsko cvetje na zasajanje in kako ga posaditi. Zakaj si ne bi dali duška in našega življenja prepredli z barvami?

Junij je še zadnji mesec zgodnjega poletja in hkrati čas, ko se narava okiti z bujnim cvetjem in se naši vrtovi kopajo v barvah. Na vrt nas vztrajno vabi toplo sonce, ki nam vrtna opravila olajša, toplo vreme pa nam že dopušča, da na vrtu tudi malce posedimo in se naužijemo omamnega vonja pomladi. A čeprav narava cveti in buhti, vrt kar kliče po naši pozornosti. Prišel je namreč čas, ko med trajnicami in enoletnicami pričnemo odstranjevati plevel ter jih presajati.

Poznamo več vrst teh cvetočih lepotic, med katerimi so najbolj razširjene: cimbidij, dendrobij (dišeča vrsta), pafiopedil (čeveljci) in faleonopsis (najbolj pogosto gojena vrsta). Orhideje niso zahtevne za vzgojo, poznati pa je potrebno njihove zahteve in se jim čim bolj prilagoditi.

Številni ljubitelji rastlin, ki stanujejo v blokih in stolpnicah, pa nimajo te sreče, da bi imeli svoj vrt, na katerem bi lahko vzgajali rastline. Le-tem so sobne rastline nadomestilo za vrt.

Čebulnice

V zimskem času lahko pripravimo čebulice vitezove zvezde ali hijacint, da nam zacvetijo že pozimi in ne šele spomladi, saj je spomladi na voljo več cvetočih rastlin kot jih imamo v zimskem času.

Pelargonije

Mesec junij se zaključuje, z njegovim koncem pa je prišel tudi čas za sajenje in presajanje balkonskega cvetja. Za vas smo pripravili nekaj nasvetov, kako primerno pripraviti balkonsko cvetje na zasajanje in kako ga posaditi. Zakaj si ne bi dali duška in našega življenja prepredli z barvami?

Za prvo presajanje pelargonij, ki smo jih prezimili, moramo poskrbeti že meseca februarja. Vzamemo jih iz korit, očistimo koreninsko grudo vseh suhih, strohnelih ali kako drugače poškodovanih korenin. Ko vidimo v kakšnem stanju je koreninska gruda, jih še obrežemo. Več ko je korenin ostalo, manj jih obrežemo in obratno manj ko je korenin, bolj jih obrežemo.

Okenske in balkonske rastline

Čeprav so v toplih poletnih mesecih naši balkoni najbolj bujni in barviti, pa prav teh dneh potrebujejo največ nege. Letošnje poletje je izjemno vroče, visoke temperature pa spremljajo tudi mnoge nevihte. Kako torej v takšnih vremenskih razmerah poskrbeti za zdravo in močno rast naših balkonskih cvetlic?

Mesec junij se zaključuje, z njegovim koncem pa je prišel tudi čas za sajenje in presajanje balkonskega cvetja. Za vas smo pripravili nekaj nasvetov, kako primerno pripraviti balkonsko cvetje na zasajanje in kako ga posaditi. Zakaj si ne bi dali duška in našega življenja prepredli z barvami?

Junij je še zadnji mesec zgodnjega poletja in hkrati čas, ko se narava okiti z bujnim cvetjem in se naši vrtovi kopajo v barvah. Na vrt nas vztrajno vabi toplo sonce, ki nam vrtna opravila olajša, toplo vreme pa nam že dopušča, da na vrtu tudi malce posedimo in se naužijemo omamnega vonja pomladi. A čeprav narava cveti in buhti, vrt kar kliče po naši pozornosti. Prišel je namreč čas, ko med trajnicami in enoletnicami pričnemo odstranjevati plevel ter jih presajati.

Za prvo presajanje pelargonij, ki smo jih prezimili, moramo poskrbeti že meseca februarja. Vzamemo jih iz korit, očistimo koreninsko grudo vseh suhih, strohnelih ali kako drugače poškodovanih korenin. Ko vidimo v kakšnem stanju je koreninska gruda, jih še obrežemo. Več ko je korenin ostalo, manj jih obrežemo in obratno manj ko je korenin, bolj jih obrežemo.

Nekatere okenske in balkonske rastline so enoletnice, kar pomeni, da se njihovo življenje do zime konča, pa če bi to hoteli ali ne. Druge trajne rastline, kot na primer: pelargonije, fuksije, spreminjavke, nageljni, gomoljne begonije, dalije pa lahko uspešno prezimijo.

Naši ljubitelji že od nekdaj sami razmnožujejo okenske in balkonske rastline. Meseca avgusta rastline za krajši čas malo ponehajo s svojim bogatim cvetenjem. In ta krajši počitek izkoristimo za to, da jih nekoliko obrežemo. Porezane poganjke porabimo za potaknjence.

Okenske in balkonske rastline prav tako napadajo številne bolezni in škodljivci. Zato jih moramo redno opazovati, da jih pravočasno odkrijemo, preden povzročijo večjo škodo. Od bolezni je najbolj pogosta koreninska gniloba.

Zaradi zalivanja s trdo vodovodno vodo pride do pojava, ki mu pravimo listna bledica ali kloroza. Do tega pojava lahko pride tudi v primeru, da smo uporabili nekvaliteten substrat. Ali pa smo pripravili neustrezno mešanico prsti s previsokim pH.

Včasih smo kar malo neučakani, ker ima soseda na balkonu že cvetoče pelargonije, naše pa ne kažejo še nobenih znakov, da bodo zacvetele. V takšnih primerih si pomagamo s kristaličnim gnojilom KRISTALIN CVET.

Okenske in balkonske rastline moramo redno dognojevati, da nam bodo bujno rasle in bogato cvetele. Ker vzgajamo na oknu ali balkonu zelo različne rastline, obstoja tudi veliko število različnih gnojil, ki so prilagojene potrebam posameznih rastlin.

Zalivanje okenskih in balkonskih rastlin je eno od najpomembnejših opravil. Od tega je odvisno tako cvetenje kot samo uspevanje rastlin. Današnje rastline, ki jih vzgajamo v ta namen, so iz najrazličnejših koncev in krajev sveta.

Danes večina uporablja za okenske in balkonske rastline korita. Le-ta napolnimo s kvalitetnim substratom. V kolikor uporabljamo za sajenje stara korita, v katerih so bile posajene rastline že lansko leto, jih moramo pred uporabo temeljito očistiti in oprati.

Danes pa se vzgaja v ta namen ogromno število okenskih in balkonskih rastlin z več sto sortami. Vsako leto pa vrtnarji v ta namen uvozijo še kakšno novost.

Kakteje

Mesec november je tukaj, z njim pa je narava našemu zelenjavnemu in okrasnemu vrtičku prinesla zaslužen počitek. Čeprav naše gredice počivajo, pa to ne velja za okrasne in neokrasne rastline, ki jih imamo v stanovanju. Kako se lotiti oskrbe notranjih rastlin, da bodo kar najbolje prezimile?

Kakteje so na videz nezahtevne rastline, ki lahko uspevajo tudi, če jih včasih pozabite zaliti. A kako zanje skrbeti v hladnih jesenskih in zimskih mesecih?

Okrasne grmovnice

Zlata jesen bo z mesecem septembrom obiskala naše domove in vrtove. Ste prepričani, da ste na vašem cvetličnem vrtu postorili prav vse, da bo prihodnje leto še bolj bogat in cvetoč? Vabimo vas, da še enkrat preletite seznam septembrskih vrtnih opravil in preverite, če morebiti niste na kaj pozabili.

Junij je še zadnji mesec zgodnjega poletja in hkrati čas, ko se narava okiti z bujnim cvetjem in se naši vrtovi kopajo v barvah. Na vrt nas vztrajno vabi toplo sonce, ki nam vrtna opravila olajša, toplo vreme pa nam že dopušča, da na vrtu tudi malce posedimo in se naužijemo omamnega vonja pomladi. A čeprav narava cveti in buhti, vrt kar kliče po naši pozornosti. Prišel je namreč čas, ko med trajnicami in enoletnicami pričnemo odstranjevati plevel ter jih presajati.